Dragi dr. Vetko!

Lia Lina, nisi napisala; verjetno si želiš psa pasme border collie? Skoraj vsi psi puščajo dlako. Dlaka odpada kot nam lasje. Zato pa imamo na voljo veliko pripomočkov (krtače, glavnike …), da dlako negujemo in izčešemo odmrlo dlako in poddlako, s čimer močno zmanjšamo kosmate kupčke, ki ostajajo za našimi ljubljenčki.

Seveda pa moramo biti pridni in dosledni in jih pogosto, vsaj nekajkrat na teden, še bolje pa vsak dan česati. Ne potrebujejo več prostora kot drugi psi, potrebujejo pa veliko gibanja oziroma zaposlitve. Ti pastirski psi so bili vzgojeni za čuvanje ovac, kar imajo dobesedno v genih, in le z veliko gibanja ter miselne zaposlitve lahko, v odsotnosti ovac, zadovoljijo svoje močne nagone. Odlični so v raznih pasjih športih, saj so zelo pametni, učljivi, predvsem pa izjemno hitri.

Kot večina psov te velikosti živijo okoli 12 let in več. Da bi imeli gromozanski apetit, tudi še nisem slišala; te živahne in vesele kužke morda celo bolj kot hrana motivira gibanje in igra, seveda, če so v bližini ovce ali kakšne druge živali, ali pa celo skupina otrok, jih bo najbolje motiviralo kar čuvanje črede, pa kakršna koli že je.

Draga Mina, tvoja vprašanja so zelo zanimiva in podobno kot ti že leta in leta razmišljajo številni znanstveniki in raziskovalci. Menda se psi v ogledalu ne prepoznajo, saj naj bi bila to sposobnost ljudi in opic. Vendar bi mene moji psi prav lahko prepričali o nasprotnem, saj prav nobeden od njih ni lajal na svojo podobo v ogledalu ali se zaradi odseva pretirano vznemirjal.

Res pa je, da je reakcija kužka, ko se prvič opazi v ogledalu, prav smešna. Nekateri se prestrašijo, nekateri razjezijo, tako da bi lahko sklepali, da se na tega psa v ogledalu pač navadijo in ga »sprejmejo«. Kdo bi vedel take reči, včasih je to res težko, ker nam psi vsega ne povedo, v njihove misli pa tudi še ne moremo pokukati.

Ali na sliki ali fotografiji prepozna predmete? Mislim, da pes na primer na televiziji (moja psička z zanimanjem gleda kakšno oddajo o živalih ali tenis ali pa celo film) prepozna gibanje, zvoke, ve, da gre za psa, žival. Na fotografiji pa mislim, da ne.

Psi svet vidijo precej podobno kot mi, le v bolj sivih tonih, saj ne zaznajo vseh barv. Menimo, da vidijo bolj modre in rumene tone, druge barve pa kot različne odtenke sive. Ne vidijo tako zelo ostro kot mi, vidijo pa mnogo bolje gibanje in njegove različice. Svojega skrbnika lahko na primer prepoznajo po načinu hoje že od daleč.
Gibanje žogice vidijo s kotičkom očesa tako dobro in tako vrhunsko uskladijo svoj gobček, noge, rep in vse telo, da jim jo uspe ujeti v zraku z neverjetno hitrostjo in natančnostjo. Prav pred svojim noskom pa vidijo najslabše, zato si radi vsako stvar od blizu ogledajo in jo povohajo; vonj je pravzaprav njihov pravi vid. 

Take so mačke. Nekako se navadijo živeti skupaj, če jim kaj ni prav, pa to kar brez zadržkov pokažejo. Mački, ki je že 12 let pri vas, je verjetno težko sprejeti mlado nadobudnico, ki bi se po vrhu vsega še igrala.

Ampak nič ne skrbi. Se bodo že zmenile oziroma bo najmlajša prej ali slej dojela, da se ji ne splača poskušati in drugi dve prepričevati v igro, ker jih dobi po ušesih. Bodi zadovoljna, da se nanjo spravita le, ko sama začne z igro, sicer pa se pustijo pri miru. To je kar relativno mirno življenje s tremi mucami.

Vita, zelo zelo me žalosti, da ste psičko »odstranili«. Kako in kje, sploh nočem razmišljati. Vsekakor je zelo žalostno, ko mora kuža od hiše (upam, da vendarle v drug dom), ker se neprimerno vede. Noben kuža se namreč ne rodi agresiven, ampak tak postane z nepravilno vzgojo in vedenjem lastnikov.

Posebno koker španjeli niso znani po agresivnosti. Prav tako ti lahko povem, da se psička takega vedenja ni naučila od sosedovega psa. Težko ti povem, kaj točno je povzročilo, da je postala zaščitniška do mame, in zakaj je začela gristi. Ampak nekaj je bilo zelo narobe.

Ni prav, da se psa na kakršen koli način izziva, ampak ga je treba spoštovati in razumeti njegove potrebe, prav tako se morajo vsi v družini prijazno in dosledno vesti, ne pa da ravna vsak drugače. Vsekakor iskanje krivca ni smiselno in ne koristi nikomur.

Upam, da si ne boste spet omislili psa, dokler se ne posvetujete s strokovnjakom za vzgojo in vedenje psov, kako se s psom pravilno ravna. V nasprotnem bi lahko tudi naslednji kuža delil podobno usodo ali pa bi svoje življenje preživel nesrečno vdan v svojo usodo.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >